Rastem s knjigo 2020/2021

Pa nam je le uspelo! Tudi letos smo, kljub temu da smo kar 15 tednov izvajali šolanje na daljavo, uspešno zaključili projekt Rastem s knjigo, nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture, namen katerega je osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic. V okviru projekta tako vsako leto sedmošolci prejmejo v dar knjigo, ki jo nato preberejo za domače branje. Letos je bila izbrana knjiga Mateta Dolenca Kako dolg je čas?

Projekt je Ministrstvo za kulturo začelo izvajati v šolskem letu 2006/2007, najprej zgolj za osnovne šole. Javna agencija za knjigo Republike Slovenije ga je začela voditi ob ustanovitvi leta 2009. Projekt se izvaja v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi in srednjimi šolami, osnovnimi šolami s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter osnovnimi in srednjimi šolami v zamejstvu (Avstrija, Madžarska, Italija). Sodelujemo tudi z učitelji, ki poučujejo slovenščino v t. i. sobotnih šolah (Amerika, Avstralija), pri dopolnilnem pouku v tujini (Belgija, BiH, Srbija, Hrvaška, Francija idr.) in v Evropskih šolah (Bruselj, Luksemburg, Frankfurt idr.)

Cilji projekta

spodbujati dostopnost kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja,
promovirati vrhunske domače ustvarjalce mladinskega leposlovja,
spodbujati bralno motivacijo šolarjev in njihov obisk splošnih knjižnic,
motivirati založnike za večje vključevanje sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja.

Potek projekta na naši šoli

Zaradi epidemioloških razmer obisk knjižnice Prežihovega Voranca v Ljubljani žal ni bil mogoč, vendar tudi letos so imeli učenci možnost spoznati knjižnico, saj nam je gospa Manca Ratković pripravila vse potrebne vsebine, ki so si jih učenci ogledali pri pouku slovenščine.

Spoznali so, kakšne vrste knjižnic poznamo, kako se v knjižnico vpišemo in načine razvrščanja gradiva. Predstavljen jim je bil tudi program COBISS, s pomočjo katerega lahko preverimo razpoložljivost gradiva, podaljšamo izposojene knjige … V okviru projekta Rastem s knjigo so si ogledali Promocijski film Mestne knjižnice Ljubljana, Youtube video o izbrani knjigi Kako dolg je čas, prisluhnili pa so tudi pogovoru o izbrani knjigi, ki ga je z avtorjem knjige vodil prof. dr. Igor Saksida.

Decembra sem učencem razdelila knjige in jim postavila vprašanje, katera žival je najmočnejša na svetu. Odgovarjali so različno – mravlja, slon, lev … Povedala sem jim, da nihče ni odgovoril pravilno in da se odgovor skriva v knjigi, ki so jo ravnokar prejeli. Tako so bili učenci dovolj motivirani, da so začeli z branjem zadnje knjige za domače branje.

Branja smo se lotili nekoliko drugače – brali smo skupaj – vsak dan so učenci doma prebrali eno zgodbo, pravljico, kot jim reče avtor, in si ob branju zapisali podatke, ki so jih v knjigi izvedeli o avtorju ter kakšno zanimivost, rek, ki jih je pritegil, ali pa kakršno koli zanimivost, ki so jo zasledili v zgodbi. Vsak dan so učenci na začetku ure slovenščine prihajali k tabli in zapisovali zbrane podatke. Tako je nastajala »delovna verzija« oz. osnutek za kasnejše izdelovanje plakata.

Najboljša vzgoja je vzgoja z zgledom, zato sem učence nagovorila, da spodbudijo k branju knjige tudi starše, brate, sestre, prijatelje … skratka, zaželjeno je bilo, da vsak učenec knjigo posodi še nekomu, ki jo bo prebral in napisal kratko mnenje. Glede na to, da so razmere zaradi epidemije za marsikoga težke in časa za branje pogosto zmanjka, sem zelo vesela, da si je toliko staršev vzelo čas, knjigo prebralo in napisalo mnenje, za kar se jim iskreno zahvaljujem.

Ko smo knjigo prebrali v celoti, smo se lotili dela – učence sem razdelila v štiri skupine in vsaka skupina je imela svojo nalogo.

Ena skupina je oblikovala plakat, na katerem so zbrali podatke o avtorju, ki jih o sebi pove v knjigi Kako dolg je čas.

Na drugem plakatu so učenci zapisali zanimivosti o naravi, živalih …, ki nam jih avtor, kot ljubitelj narave in morja, strasten ribič, razkrije v knjigi.

Tretja skupina je brala vnaprej pripravljeno gradivo o avtorju, ki je dostopno v knjigah oz. na spletnih straneh in tako smo lahko ugotovili, ali so podatki v knjigi resnični.

Nekaj učencev je odšlo v šolsko knjižnico, kjer so si izposodili razpoložljive knjige Mateta Dolenca, jih celo uro brali in hitro ugotovili, da je morje res velika avtorjeva strast, ki se pojavi tudi v nekaterih drugih njegovih delih.

Kako je delo potekalo in kakšen je bil rezultat, pa si lahko pogledate na spodnjih fotografijah.